14. ŠMARSKI KOLESARSKI MARATON, Šmarje pri Jelšah (pred Magnum logistiko), 4. 8. 2019 od 10. ure dalje
Doživite varno kolesarjenje za vse generacije rekrativnih kolesarjev po razgibanem terenu z brezmejnim pogledom na vinograde in prostrane gozdove, kjer se prepletata zgodovina in sedanjost.
Trase 16. šmarskega kolesarskega maratona
Veliki maraton- 66 km (zahtevna proga). Štart: 10.00 pred Magnum logistiko.
Srednji maraton- 42 km (srednje zahtevna proga). Štart: 10.10 pred Magnum logistiko.
Mali maraton- 22 km (srednje zahtevna proga). Štart: 10.20 pred Magnum logistiko.
Mini maraton- 1 km (nezahtevna proga za najmlajše). Štart: 9.50 pred Magnum logistiko.
Vsak prijavljen udeleženec bo prejel majico in malico, ob vrnitvi v cilj pa bo obdarjen s kolajno in osvežilnim napitkom. Najmlajši in najstarejši udeleženec maratona pa bosta prejela praktična darila. Več informacij o maratonu.
Udeležba na 16. kolesarskem maratonu je odlična priložnost za spoznavanje kulturne/naravne krajine Obsoteljskega in dela Kozjanskega. Opazujte okolico in poiščite najlepšo lokacijo za kasnejše aktivno preživljanje dopusta. Pokrajina vam nesebično ponuja naravne lepote ter odstira drobce iz življenja naših oddaljenih in neposrednih prednikov. Podjetni domačini pa vam omogočajo bivanje v neokrnjeni naravi. Kaj od tega boste izkoristili, je odvisno le od vas! Potrebujete mir? Radi aktivno spoznavate okolico? Uživate v kulinaričnem razvajanju? Se radi ohladite v bazenu? Se zanimate za zgodovino? Geologijo? Floro?
Naravne lepote
Valovito površje Obsoteljskega z vmesnimi dolinami se je oblikovalo v času terciarja- po izumrtju dinozavrov. Sredi njih stoji nekaj osamelcev, površine prisojnih pobočij pa so večinoma posejane z vinogradi, ki jih povezujejo vinske ceste, številna znamenja in kapelice. Najmlajše so naplavine ob Šmarskem potoku, Mestinjščici in Zibiškem potoku iz časa kvartarja, ki se je pričelo tik pred pojavom človeka (podrobneje o zemeljski zgodovini skozi evolucijo cvetlic ).
V dolini potokov in rek cvetijo neskončni travniki, ob strugah pa uspevajo vlagoljubne vrste dreves in grmičevja. V višjih legah ob domačijah in cerkvah lahko občudujete posamična mogočna drevesa. Prevladujejo listnati gozdovi, ki vse pogosteje izpodrinjajo obdelovalne površine (vir ).
Oglejte si naravne znamenitosti Kozjanskega parka , vode Kozjanskega parka , mednarodno mrežo bisofernih območij v okviru programa Človek in biosfera (Man and biosphere – MAB) pod okriljem UNESCA .
Kulturna krajina
Arheološka najdišča pripovedujejo zgodbe naših davnih prednikov. Le v kakšnem okolju je živel pračlovek na območju današnjega Primoža pri Šenčurju (arheološko območje Pod cerkvijo) ter Rudnice (Gradišče Rudna)- v času poledenitve ali otoplitve? Je ta lovil v tundri, podobni današnji Sibiriji? Je bil človek v času bakrene dobe na območju današnjega Rifnika (arheološko najdišče Rifnik) v stiku z mostiščarji na ljubljanskem barju, ki so najverjetneje izumili leseno kolo? Kako je izgledalo življenje v času rimljanov na območju današnjega Golobinjeka ob Sotli (naselbina Britof), Male Pristave (Villa rustica Sovinc), Zastranj (Villa rustica na nahajališču Grobelce) in Prelaskega (naselbina Selšica)? Kako so izgledali gradovi v času srednjega veka in prvi trgi na območjih današnje Gorice pri Slivnici (arheološko najdišče Gradišče), Loke pri Žusmu (arheološko najdišče Tinje) ali Ponikve (arheološko najdišče sv. Martin)? Veliko srečo imamo, da si lahko z lahkoto predstavljamo izgled vasi na prehodu iz 18. v 19. stoletje , saj so se ohranile številne kmečke hiše, hrami, vinske kleti, gospodarski objekti, nekatere kovačije in mlini ter cerkveni objekti mlajše starosti.
Zavarovane objekte kulturne dediščine smo vrisali na zemljevid kolesarskih tras Šmarskega kolesarskega maratona. opp.: zaradi boljše preglednosti nismo vključili hiš, gospodarskih poslopij ter objektov NOB.
Poleg ruševin nekdanjih gradov, obnovljenih gradov, zgodovinskih objektov in profanih objektov današnjo krajino poleg novejših gospodarsko- stanovanjskih zgradb izoblikujejo tudi številne zidanice, turistične in izletniške kmetije ter posamezne terme, kjer se lahko ohladite, prenočite, si naberete novih moči ali degustirate vino.
Naj uporabimo misel iz zgibanke projekta Gremo v zidanice: "Ko si zamislimo sliko urejene slovenske krajine, ima verjetno večina med nami pred očmi sliko vinograda na hribčku (in zidanico). Vinske kleti, pri nas ponavadi poimenovane gorce, se ena ob drugi stiskajo na grebenih prisojnih vinskih pobočij. Arhitektura je stara in nova, tradicionalna in moderna, a se zdi, da si oba sloga podajata roke in ustvarjata prepoznavno krajino Šmarsko-viršanjske vinske turistične ceste (...) Na jasah ob gozdu, na pobočjih in gričih boste lahko prespali v naših gorcah. Če boste prišli v času dela v vinogradu, boste pomagali in za nagrado prejeli še ključ do vinske kleti. Potrudili se bomo, da se boste počutili kot doma." Priporočamo ogled spletne strani www.zidanice.si .
Varno na poti
Priporočamo uporabo kolesarskih kart: Kolesarjenje v Sloveniji (Kartografija, merilo 1 : 260 000), Obsotelje in Kozjansko (Kartografija, merilo 1 : 50 000). Do nekaterih namigov najlepših kolesarskih poti pa lahko pridete tudi na spletu: Bike path Olimje-Podčetrtek-Vonarje-Rogaška Slatina-Mestinje-Šmarje pri Jelšah-Podčetrtek-Olimje , kolesarske poti v bližini Term Olimia , po kozjanskem Obsotelju in hrvaškem Zagorju .
Ne glede na to ali boste izbirali poti po trenutnem navdihu ali sledili karti, si dodatno varnost zagotovite s kolesarsko kartico KZS .
Agencija MTT, zavarovalne storitve
