Športno društvo Bam.Bi
"ŠD BAM.Bi s sedežem v Trbojah je pojem dobro organiziranega športnega društva, ki združuje rekreativno in tekmovalno misleče, športa in druženja željne ljudi. Od leta 1999, ko je bilo društvo ustanovljeno, jih je s ŠD BAM.Bi sodelovalo že več kot 1000, trenutno pa v društvu sodeluje preko 350 aktivnih članov.
Pobudniki za ustanovitev so bili Franci Šter, Uroš Globočnik, Andrej Sajovec in Aleš Kalan, ki so predvsem želeli s posameznimi akcijami združiti ljudi in jih pripraviti do tega, da razmišljajo o športu kot zabavi in sprostitvi ob vseh ostalih pritiskih, ki jih je sodobni človek deležen na vsakem koraku.
Društvo je najbolj aktivno na kolesarskem področju in v pohodništvu. Akcije, kot so spomladansko kolesarjenje po Dalmaciji, kolesarjenje po Sloveniji, BAM.Bi giro-Vršič, BAM.Bi Adriatic tour, Mištrafovičev memorial od Senice do Poreča, torkove runde za hitrejše in četrtkove za počasnejše kolesarje so znane precej izven meja šenčurske občine.
Pohodniki pa so navdušeni nad pohodniško transverzalo. Zanimivost transverzale je v tem, da vsako leto pomeni nov izziv za posameznika v obliki nabiranja točk za osvojene vrhove. In na letnem srečanju pohodniki prejmejo zaslužena priznanja za osvojeno bronasto, srebrno, zlato ali diamantno pohodniško transverzalo. Svojo pohodniško transverzalo imajo tudi otroci »BAM.Bino pohodniki«.
Ena najbolj tradicionalnih BAM.Bijevih aktivnosti je Božično novoletni pohod po Polhograjskih Dolomitih.
Za svojo prepoznavnost je društvo poskrbelo tudi z izdelavo kolesarskih dresov.
Poleg tega društvo vsako leto v Voklem organizira kolesarsko dirko za Krompirjev pokal, ki šteje za pokal Slovenije v kategorijah amaterjev ter kolesarski vzpon za Kralja in Kraljico Krvavca.
V pokalu Slovenije so BAM.Bijevi kolesarji zelo prepoznavni, saj so ekipno vedno pri vrhu, med posamezniki pa je z naslovi državnih in pokalnih prvakov vsako leto bera zelo bogata. Na svetovnih prvenstvih amaterjev so svetovni prvaki postali Bojan Ropret, Vida Uršič in Tina Ušeničnik.
Član društva Aleš Udovič pa je bil dvakratni absolutni zmagovalec maratona Franja. V gorskem kolesarjenju sta pod vodstvom Bojana Ropreta v preteklosti izstopala državna reprezentanta Anže Bizjak in Luka Mezgec, ki pa je prestopil med cestne kolesarje in je med profesionalnimi kolesarji eden najboljših sprinterjev na svetu.
ŠD BAM.Bi je za vzgojo mladih kolesarjev v Šenčurju v športnem parku zgradilo kolesarski poligon (pump track), v sodelovanju z RTC Krvavec pa je upravitelj tras za kolesarski spust s Krvavca.
Sezono aktivnosti se vsako leto zaključi z družabnim srečanjem, kjer so podeljena priznanja najbolj izstopajočim posameznikom društva in pohodnikom za osvojene transverzale.
Aktualne informacije o društvu in aktivnostih lahko poiščete na svetovnem spletu, člani pa so redno obveščeni o dogajanjih tudi preko elektronskih novic društva.
Cilj društva je v društvo vključiti čim več šolarjev in mladine in jim pokazati, kako koristno porabiti prosti čas. Izzivov, volje in energije društvu ne manjka". (zapisal: Aleš Kalan)
Naravne, kulturne in zgodovinske zanimivosti Šenčurja, Voklega, Vogelj in Trboj, ki jih med svojim obiskom ne smete spregledati
Šenčur, Voklo, Voglje in Trboje – današnji izgled in poseljenost
Kolesarska trasa bo potekala po cesti, ki povezuje kmetijsko- poljedelsko naravnana naselja.
Nesklenjene urbane površine Vokla in Vogelj obkrožajo nenamakane njivske površine, okrog njih pa prevladujejo iglasti gozdovi. V gručasti vasi Voglje je več zaščitenih enot nepremične kulturne dediščine: kmečki domovi, cerkev in lipa, ki so obkrožali nekdanjo loko (danes park, gasilski dom in krožna cesta). Hiše so nadstropne, zidane, za njimi so gospodarska poslopja in dvorišča odprta na polje. Gručasto jedro obcestne vasi Voklo je formirano ob manjši lokvi. Nadstropne zidane hiše so nanizane vzporedno s cesto ali prečno nanjo, za njimi so gospodarska poslopja in dvorišča, odprta proti poljem. Niz na zahodu zaključuje cerkev. Šenčur je obcestna vas z gručastim jedrom z zasnovo iz 11. stoletja. Kmečki domovi so nanizani ob osrednji cesti vzdolž potoka. Gre za zidane nadstropne hiše, ki stojijo ob poti, gospodarska poslopja so umaknjena na dvorišča do Ozar. Okrog nesklenjene urbane površine prevladujejo pretežno kmetijske površine z večjimi območji vegetacije, na zahodni strani je nekaj hektarov nenamakanih njivskih površin, ostalo so iglasti gozdovi. Tudi Trboje so gručasto naselje ob levem bregu Save, ob cesti Kranj-Smlednik. Kraj leži ob razširjenem koritu Save. Ko so leta 1986 zgradili HE Mavčeče, je kot posledica zajezitve nastalo Trbojsko jezero, ki se razprostira na površini 100 ha med Kranjem in Mavčičami. Območje Trbojskega jezera je ena izmed osrednjih izletniških lokacij v občini, kjer se dopolnjujeta sonaravna rekreacijska in turistična raba vodnega in obvodnega prostora: z rekreacijskimi potmi, objekti za opazovanje ptic, ustreznimi dostopi za potrebe ribištva in čolnarjenja, manjšimi gostinskimi in športnorekreacijskimi objekti ipd. Na severnem delu Trbojskega jezera je varovalni gozd. Tudi Trboje obkrožajo pretežno kmetijske površine z večjimi območji vegetacije ter 880 ha nenamakanih njivskih površin. JV del občine je prekrit z iglastim gozdom. Del gozda, ki meji na Voklo, Hrastje ter Trboje, pa je mešane sestave.
Največ prebivalcev ima Šenčur (2679 prebivalcev), sledijo mu Voglje z več kot 618 prebivalci in Trboje s 540 prebivalci, v Voklem pa prebiva 480 oseb.
Kako pa je bilo včasih?
Na območju današnjega Kranja, ki je od naselij Šenčur, Voklo in Voglje oddaljen od 5 do 7 km zračne linije, je stala naselbina Drulovka že v času mlajše kamene dobe (neolitika) in bakrene dobe (eneolitika). Na podlagi navedenega bi zelo poenostavljeno lahko sklepali, da so tu mimo potekale poti že v času od 6000 do 2300 let pred našim štetjem.
Najdbe dokazujejo, da je bil Šenčur zagotovo poseljen v času Rimljanov (tj. v času od 2. stoletja pred našim štetjem dalje, ko je rimska vojska pričela vdirati na zahodno obrobje sedanjega slovenskega ozemlja). Skozi Voglje pa je v 3. stoletju našega štetja potekala rimska pot.
Najstarejši pisni viri, ki omenjajo posamezne kraje, segajo v čas visokega srednjega veka: 1221 (Šenčur je omenjen v povezavi z vitezom Friderikom iz Šenčurja), 1238 (Voklo je omenjeno v povezavi z Velesovskim gradom, ki je bil prvotno samostan Dominikank) ter 1247 (Voglje). Trboje so bile vseskozi pomembne zaradi broda, ki je povezoval ljudi z obeh strani Save in pomembne srednjeveške poti, ki je vodila proti Koroški. Prvič so bile omenjene leta 1351 v povezavi z izgradnjo stare gotske cerkve.
Kraji so prvotno nastajali okrog jezera, ki ga je oblikoval potok Olševica (Šenčur) oziroma večjih mlak, ki so jih v preteklosti razširili s pomočjo Šenčurskega potoka (Voklo in Voglje). Zanimiva pa sta tudi izvora imen krajev Voglje in Voklo. Voklo se je po srednjeveških virih imenovalo Lokev (kar pomeni mlaka), Voglje pa izhaja iz besede »vogal«- prvotni prebivalci so namreč izkrčili gozd in se naselili na njegovem vogalu. Zanimiva je tudi usoda jezer- zasuti sta bili med 1. svetovno vojno (v Šenčurju) oz. leta 1961 (Voglje- na njegovem mestu danes stoji park). V Voklem je bil vodnjak s stalno čisto vodo, ki je bil več desetletij predmet spora med Vogljanci in prebivalci Vokla. Vodnjak so leta 1934 zasuli zaradi razširitve ceste.
Kako so izgledali kraji v srednjem veku, si lahko preberete v članku Šenčur in okoliški kraji v srednjem veku.
Ohranjanje kulturne in naravne dediščine
Pristojni organi si prizadevajo ohraniti raznoliko kulturno dediščino območja. Veliko enot nepremične kulturne dediščine je že zaščitene. Med potrebne ukrepe pa spada tudi popis starih hišnih imen, v katerih se ohranjajo narečje, njegove krajevne govorne posebnosti ter zanimive zgodovinske posebnosti in dogodke kraja.
Splača se sprehoditi skozi kraje in si ogledati znamenitosti:
Voklo: hrast z veliko krošnjo, kmečke hiše, razpelo v bližini cerkve, spominske plošče, stari gasilski dom, ambient kozolcev na južnem delu naselja, podružnično cerkev svetega Jerneja (enoladijska klasicistična arhitektura iz leta 1862 na lokaciji srednjeveške predhodnice);
Voglje: javor, baročno podružnično cerkev sv. Simona in Juda Tadeja iz leta 1750 z zvonikom iz 16. stoletja, ohranjene hiše, kajžo iz sredine 18. stoletja, kapelico ob cesti v zahodnem delu vasi, več razpel in spominskih plošč;
Šenčur: negovan dvostranski drevored striženih javorjev, zasajen po drugi svetovni vojni ob glavni ulici, dvostranski drevored striženih robinij ob vstopni aleji na pokopališče, zasajen po drugi svetovni vojni, arheološko najdišče sv. Jurij (površinske najdbe antičnega gradbenega materiala in keramike dokazujejo antično poselitev), arheološko najdišče Zvavnica (najdba poznorimskodobnega sarkofaga definira vsebino območja kot potencialni prostor rimskodobnega grobišča, vezanega na bližnje naselbine ob župnijski cerkvi sv. Jurija ali ob podružnični cerkvi sv. Katarine), cerkev svetega Jurija (druga četrtina 13. stol., 1238, druga četrtina 18. stol., 1747), številne domačije (Blagnetova, Beleharjeva 8, Mlakarjeva 45, Mlakarjeva 5, Stranska pot 6, Beleharjeva 13, Pipanova 31 ...), kapelice ob cesti Voklo- Šenčur, križišču Weingerlove in Pipanove ceste ter severozahodno od naselja, Kulturni dom Kokrške čete, Marijino kapelico, pokopališče, številna razpela ter spominske plošče.
Trboje: Cerkev Marijinega Vnebovzetja, prvič omenjena leta 1118 (baročna cerkev, obnovljena po požaru leta 1883), kmečke hiše, trikotno znamenje, Marijina kapelica, razpelo, spomeniki, zidano nadstropno petosno klasicistično župnišče s kamnitim vhodnim portalom, datiranim leta 1857.
Krajani Šenčurja so ponosni na spomenik krompirju in Mariji Tereziji
Tega so v spomin na rešitev pred hudo lakoto na Slovenskem postavili leta 2008, ki je bilo proglašeno za leto krompirja. Spomenik je nastajal pet let pod spretnimi prsti akademskega kiparja Janeza Pirnata. Na spomeniku je upodobljena cesarica Marija Terezija, ki je ljudstvo z ukazom obveznega sajenja krompirja rešila pred lakoto.
Zakaj so spomenik postavili ravno v Šenčurju? Tu je največ pridelovalcev krompirja, nekdaj pa je v njem deloval tudi inštitut za krompir, zato izbira kraja postavitve spomenika ni presenetljiva. Danes je v Šenčurju okrog 20 tržnih pridelovalcev krompirja (pet je večjih).
Praznik krompirja in njegova uporabnost
Vsako leto v mesecu juniju v Šenčurju poteka praznik krompirja, ki se ga udeleži veliko število ljudi. Dogodek spremlja sprevod kmečkih oblačil in orodij iz njegove stoletne pridelave, krompir pa je prikazan skozi raznovrstne krompirjeve dobrote. Slednje so najboljše kot rezultat ''bitke'' domačih in tujih ekip v pripravi praženega krompirja.
Ste vedeli?
Krompir je eno najpogosteje uporabljenih živil v vsakodnevni kuhinji, je pa tudi zdravo. Vsebuje vitamine A, B1, B2 in B6 ter mineralne soli, sladkor, škrob in beljakovine.
Če 2 tenki rezini krompirja narežemo in ju položimo na zaprte oči, po 5–10 minutah pa obraz splaknemo, bomo zmanjšali kolobarje okrog oči. Na podoben način bomo dosegli tudi svežo, gladko in čisto kožo obraza in dekolteja. Surov nariban krompir nanesite na obraz in vrat, pustite učinkovati 20 minut. Kožo sperite z mlačno vodo. Koža bo postala mehka, gube na vratu pa manj vidne.
Lahko pa si pripravite tudi krompirjevo kašo za razvajanje utrujenih in hrapavih rok. Dva skuhana in olupljena krompirja pretlačite, dodajte olivno olje in toliko smetane, da nastane gosta tekoča masa. Nanesite jo na dlani za 15 minut, nato roke sperite z mlačno vodo. Opp.: Kaša ne bo kapljala, če roke ovijemo z brisačo. Varianta recepta predvideva, da zmečkanemu kuhanemu krompirju dodate žličko glicerina in sok polovice limone.
Naleteli smo tudi na okusen recept Krompirjeva jed z zelišči izpod peresa Mirjam Grilc. Potrebujemo: listnato testo, 1,5 dl smetane za kuhanje, 1,5 dl kisle smetane, 100 g naribanega sira, 1 rdečo čebulo, 3 krompirje, po žličko ožepka, rožmarina, šetraja, dobre misli, 2 stroka česna ter olje in sol.
Namastimo pekač in vanj položimo listnato testo. Zelišča mes seboj zmešamo in jih nasekljamo. Tudi čebulo nasekljamo, jo na hitro prepražimo na olju in potresemo po testu skupaj z oljem. Na to položimo polovico predhodno narezanih in osoljenih krompirjevih rezin ter polovico naribanega sira. Ju potresemo z zelišči in prelijemo s polovico smetane. Povrhu naložimo preostanek krompirja, sira, zelišč ter obeh smetan. Pečemo pri 190-200 stopinjah Celzija 40 minut. Ponudimo toplo ob sočni solati.
Agencija MTT, zavarovalne storitve
